V torek smo se udeleženci mobilnosti z avtobusom odpravili v muzej Regiunii Porţilor de Fier v mesto Drobeta-Turnu Severin, ki leži tik ob reki Donavi.
V muzeju smo si ogledali zgodovinski razvoj naše države gostiteljice Romunije. Občudovali smo ohranjene materialne vire iz prazgodovine, rimske ostanke, srednjeveške ohranjene vire in tudi sodobnejše izkopanine. Razstavljeni so tudi etnografski elementi: narodne noše, lončarski izdelki, numizmatika, tekstilni izdelki iz regije). Muzej nam je ponudil tudi vpogled v rastlinski in živalski svet ob reki Donavi.
Druga pomembnejša točka današnjih ogledov pa je bila mogočna hidroelektrarna Porțile de Fier I, ki je bila zgrajena na reki Donavi, hidroelektrarno pa so Romuni gradili v sodelovanju s Srbi (jugoslovansko-romunski projekt) Ravno včeraj so praznovali 50-letnico otvoritve delovanja hidroelektrarne. Udeleženci mobilnosti smo imeli možnost ogleda šestih turbin na romunski strani hidroelektrarne. Vsaka turbina tehta 3680 ton, padec vode meri skoraj 30 metrov, pretok vode pa znaša 800 m3/s.
Hidroelektrarna Porțile de Fier I predstavlja ponos Romunije, saj je ena največjih hidrotehničnih objektov v Evropi in največja na reki Donavi.
V ponedeljek smo si udeleženci na izmenjavi ogledali partnersko šolo Colegiul Auto Traian Vuia. Tam nas je sprejel ravnatelj in nam na kratko predstavil smernice šole. Po uvodnih besedah so nam predstavili državo Romunijo, ki je v primerjavi s Slovenijo tudi geografsko precej razgibana, so pa Romuni posebej izpostavili, da na žalost nikakor ni tako čista kot je naša Slovenija.
Začetna naloga za gostujoče učence je bila kreativna: v mednarodno mešanih skupinah so učenci sestavili listo desetih predmetov, ki bi jih vzeli na samotni otok. Sledila je predstavitev na tematiko porabe energije v naših gospodinjstvih, ki jo je naša skupina učenk vestno in suvereno izpeljala. Zanimivo je bilo spremljati rezultate in analizo vseh udeležencev, saj smo ugotovili, da pri porabi energije ne prednjači dejstvo, koliko družinskih članov je v gospodinjstvu, pač pa kje država geografsko leži.
Sledil je kratek kviz, kjer so udeleženci odgovarjali na vprašanja, vezana na porabo energije s pomočjo aplikacije Kahoot.
Pred kosilom smo si ogledali dve delavnici, kjer učenci gostujoče šole, ki se učijo za poklic avtomehanika, opravljajo praktični del pouka.
Po kosilu je sledil ogled centra mesta Targu Jiu. Narodnostno mešane skupine učencev so se podale v lov za skritim zakladom in tako spoznavale mestne znamenitosti, hkrati pa so se tkala nova prijateljstva med mladimi.
Izhodiščna točka za udeleženke izmenjave v romunsko mesto Targu Jiu je bilo naše brniško letališče. Po formalnosti je sledil enourni let do Beograda, kjer je na nas že čakal voznik črnega kombija, šofer Dejan. Slednji nam je med potjo povedal kar nekaj prigod, ni pa pozabil na lepote in znamenitosti Srbije, ki nam jih je ponosno pokazal med vožnjo. Utrujajoča vožnja do romunskega mesta Targu Jiu je z nekaj krajšimi postanki trajala skoraj sedem ur. Nastanili smo se v hotelu Story hotel, kaj hitro pa smo poiskali tudi prijetni ambient v bližini našega hotela za potešitev naše lakote. Meni je bil žal zapisan le v romunščini, angleščina pa natakarjem ni šla pretirano od rok. Našle smo rešitev v obliki aplikacije, ki fotografijo menija prevede v želeni jezik. Kaj kmalu je na naši mizi pristalo kar nekaj okusnih jedi. Po večerji smo se utrujene vrnile do hotela, kjer nam je prijala prha ter mehke postelje.
Danes nam je v posebnem spominu ostal zanimiv dogodek na beograjskem letališču. Ko smo se odpravljale proti izhodu, so nas začele snemati kamere, vsak naš korak pa so spremljali reporterji oz. kamermani. Ko smo se radovedno ozirale, pa so nam novinarji dejali, naj le pohitimo skozi izhodna vrata, češ da čakajo na zvezdo. Na žalost smo v tistem trenutku ugotovile, da te zvezde na žalost nismo me 😊
Pri kuhanju pogosto »pridelamo« veliko ostankov – bodisi še v surovi bodisi že kuhani obliki. A namesto, da te ostanke hrane odvržemo med odpadke, jih lahko pogosto ponovno uporabimo. Zbrali smo nekaj nasvetov, na kakšen način jih lahko izkoristimo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete na povezavi okusno.je.
