NEDELJA, 15. MAJ

Izhodiščna točka za udeleženke izmenjave v romunsko mesto Targu Jiu je bilo naše brniško letališče. Po formalnosti je sledil enourni let do Beograda, kjer je na nas že čakal voznik črnega kombija, šofer Dejan. Slednji nam je med potjo povedal kar nekaj prigod, ni pa pozabil na lepote in znamenitosti Srbije, ki nam jih je ponosno pokazal med vožnjo. Utrujajoča vožnja do romunskega mesta Targu Jiu je z nekaj krajšimi postanki trajala skoraj sedem ur. Nastanili smo se v hotelu Story hotel, kaj hitro pa smo poiskali tudi prijetni ambient v bližini našega hotela za potešitev naše lakote. Meni je bil žal zapisan le v romunščini, angleščina pa natakarjem ni šla pretirano od rok. Našle smo rešitev v obliki aplikacije, ki fotografijo menija prevede v želeni jezik. Kaj kmalu je na naši mizi pristalo kar nekaj okusnih jedi. Po večerji smo se utrujene vrnile do hotela, kjer nam je prijala prha ter mehke postelje.

Kaj pa naši prvi občutki? Kljub dejstvu, da smo v kombiju preživeli sedem ur, vožnja pa je bila utrujajoča, smo še vedno bile dovolj zbrane, da smo opazile tudi nekaj zanimivih stvari. Dobile smo vtis, da je bilo na poti do mesta Targu Jiu veliko zgradb, ki so bile v slabem stanju in niso bile vzdrževane. Nekatere hišice so bile na pol podrte, okolica neurejena. Po drugi strani smo na cestah mesta Targa Jiu opazile nove, drage avtomobile, a le nekaj kilometrov izven mesta so se ljudje vozili s kočijami. Videle smo, da ljudje, ki živijo na podeželju, živijo v revnih razmerah in da je velika razlika med življenjem v mestu in na podeželju.

Targu Jiu je na prvi pogled čudovito mesto, toda že med iskanjem dobre restavracije smo videle veliko zapuščenih stavb in to vzdolž glavne ceste. Vse to je botrovalo temu, da nismo bile več prepričane v to, kaj nas čaka. K sreči sta učiteljici izbrali dobro restavracijo, kjer smo res odlično jedle.

Po večerji smo smele čas preživeti z našimi španskimi prijatelji, s katerimi smo se nazadnje videli na izmenjavi na Poljskem.

Danes nam je v posebnem spominu ostal zanimiv dogodek na beograjskem letališču. Ko smo se odpravljale proti izhodu, so nas začele snemati kamere, vsak naš korak pa so spremljali reporterji oz. kamermani. Ko smo se radovedno ozirale, pa so nam novinarji dejali, naj le pohitimo skozi izhodna vrata, češ da čakajo na zvezdo. Na žalost smo v tistem trenutku ugotovile, da te zvezde nismo me 😊

Zapisala: Ana Mali

PONEDELJEK, 16, MAJ

Na prvi dan našega bivanja v Story hotelu smo se zbudili ob 7.30. Ob 8.30 smo pojedli okusen zajtrk in nato odšli do šole z drugimi učenci. Bilo je zelo vroče in sonce je pripekalo. Pripravili smo kratke predstavitve o porabi energije v naših domovih. Videli smo, da je poraba elektrike v vsaki državi odvisna od letnega časa. Sledila je predstavitev šole in šolskih učilnic. Kmalu smo ugotovili, da se njihova šola močno razlikuje od naše. Šolo obiskujejo učenci, ki želijo postati uspešni avtomehaniki.

Danes smo imeli okusno kosilo v šolski menzi. Nato smo odšli nazaj do hotela, kjer smo se malo odpočili. Po 15 minutah smo odšli do središča mesta, kjer smo se razdelili v skupine in odšli na lov za skritim zakladom po mestu. Pozneje smo zamenjali denar in se odločili, da bomo odšli do nakupovalnega središča, ki je bil oddaljen približno 30 minut. Noge so nas že pošteno bolele. Najprej smo odšli do trgovine H&M, kjer smo kupile par kosov oblačil in dodatkov. Nato smo odšli do trgovine DM, kjer smo kupile nekaj ličil in izdelkov za nego kože. Kasneje smo odšle do hotela. Na tej točki so nas noge že res močno bolele, prislužila pa sem si tudi nekaj žuljev. Na poti nazaj smo se ustavile v restavraciji Anna, kjer smo pojedli zelo okusno večerjo. Nazaj smo prišli ob približno 22.00. Družili smo se še kakšno uro in odšli spat.

Zelo so mi bile všeč zabavne aktivnosti, ki smo jih delali med predstavitvami in navdušena sem bila, da sem lahko izvedela toliko veliko novih informacij o drugih državah udeleženkah. Ko smo hodili po središču mesta, smo ugotovili, da imajo Romuni avte dragih znamk. Vsi so izgledali zelo dragi. Mesto in hiše so same po sebi izgledale revne in uničene, zato je bilo čudno videti tako veliko najnovejših BMW-jev ob cesti. Avtobusi so večinoma na električni pogon, kar je bil z energetskega vidika dober znak. Je veliko boljše za okolje! Presenetljivo nismo videli kolesarjev. Cesta na kateri je hotel, ni najbolje ohranjena.

Središče mesta Targu Jiu je precej lepo, tudi arhitektura v mestu. Uživala sem med preživljanjem časa z drugimi učenci iz drugih držav, ko smo odšli na lov na zaklad. Spoznala sem veliko novih stvari o njihovem življenju in kulturah. Uživala sem kljub utrujenosti.

Mogoče za na konec še ena zanimivost. Ko smo ravnatelju predali simbolno darilo, slovensko vino, nas je presenetil s poznavanjem Slovenije. Poznal je vinorodno regijo, od koder je vino izhajalo. Presenetil nas je z dejstvom, da je bila njegova hčerka rojena v Jesenicah!

Zapisala: Ajda Grošelj

TOREK, 18. MAJ

Zbudili smo se ob približno 7.30 in se pripravili na nove sredine prigode. Po zajtrku nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal novim dogodivščinam naproti.

Odpravili smo se v nekoliko oddaljeno mesto, kjer smo si ogledali čudovit muzej z zgodovinskimi predmeti in akvarijem. S prijatelji smo uživali v vožnji z avtobusom, saj smo poslušali različne pesmi iz vseh držav, tako da smo se veliko naučili o novih kulturah. Vsi učenci so uživali v akvariju, ki smo ga obiskali, saj smo občudovali ves ta pisan vodni svet! Prileglo se nam je tudi nekaj prostega časa, ki smo ga dobro izkoristile in posnele nekaj čudovitih fotografij ob reki Donavi. Družili smo se s španskimi in portugalskimi učenci ter se pogovarjali o naših hobijih in različnih navadah pri trošenju in porabi energije. Opazila sem razliko pri porabi le-te. Španci in Portugalci porabijo več denarja in elektrike poleti in to zaradi uporabe klimatskih naprav. V Sloveniji porabimo več energije pozimi, ker ogrevamo naša domovanja. 

Po kosili, ki smo ga danes imeli nekje na sredini naše poti z avtobusom, smo ponovno šli na avtobus in se nato še slabi dve uri vozili do hidroelektrarne na romunsko-srbski meji, kjer smo slišali veliko zanimivih informacij. Proizvedejo 15 % celotne energije, ki je potrebna v Romuniji. To me je presenetilo.  Druga stvar, ki me je navdušila, je bila ta, da je ta hidroelektrarna druga največja v Evropi in največja na sami reki Donavi. Zanimivo je tudi dejstvo, da so dan pred našim obiskom te tovarne praznovali 50. obletnico začetka proizvodnje energije. Udeleženci mobilnosti smo imeli možnost ogleda šestih notranjih turbin. Vsaka izmed njih tehta več kot 3600 ton! Zdela se mi je res ogromna in glasna in mislim, da bi moral vsakdo obiskati takšno hidroelektrarno. 

Ko smo se vrnili v hotel, smo si privoščili kratek počitek, saj smo bili vsi utrujeni od vseh dejavnosti, ki so bile danes na naših urnikih. Okoli osme ure smo se odpravili na večerjo – v naši najljubši romunski restavraciji Anna, kjer smo si zopet naročile našo najljubšo hrano. Zelo smo se zabavali in veliko smejali. Ko smo končali s čudovito večerjo, smo se odločili, da se vrnemo v hotel, ker smo bile izjemno utrujene.

Bil neverjeten dan! Naučili smo se veliko novega o kulturah in novih stvareh, povezanih s proizvodnjo in porabo energije

Zapisala: Katarina Naglič

SREDA, 18. MAJ

Zjutraj smo se zbudili ob pol sedmih. Pripravili smo se in odšli do sobe naše učiteljice, ker je bil njen rojstni dan. Zaželeli smo ji vesel rojstni dan in ji dali darilo. Odšli smo v pritličje in si privoščili okusen zajtrk. Po zajtrku nas je avtobus že čakal pred hotelom. Odpravili smo se na dolgo, skoraj dvourno vožnjo do glavnega mesta regije Craiova.

Med vožnjo smo se ustavili v pomembni termoelektrarni, da bi izvedeli vec o temi našega projekta in o odpadni energiji. Ogledali smo si zanimiv posnetek o vseh termoelektrarnah v Romuniji in izvedeli nekaj zanimivih dejstev. Termoelektrarne proizvedejo tretjino vse energije v Romuniji. Elektrarno, ki smo si jo ogledali so začeli graditi leta 1972, uporabna pa je bila sedem let kasneje. Je največja elektrarna v Romuniji in druga največja v Evropi. Videoposnetek mi je bil zelo všeč, saj je zelo dobro razložil proizvodnjo energije in izvedela sem veliko novih dejstev o elektrarni. Po ogledu posnetka smo si ogledali notranjost eektrarne, kjer smo videli različne turbine in cevi. Učiteljica z Romunije nam je povedala kako premog zdrobijo in ga nato sežgejo, da pridobijo energijo. Razložila je tudi kako filtrirajo strupene hlape, da ne pridejo v naše okolje. Ogled celotne proizvodnje je bila odlična izkušnja, vendar je bila zaradi vseh strojev zelo hrupna in glasna.

Po ogledu smo se vrnili na avtobus in se odpeljali do restavracije, kjer smo imeli kosilo. Vsi smo bili že zelo lačni, zato je bil skrajni čas za dobro kosilo.

Vozili smo se še eno uro in prispeli v Craiovo. Čeprav je mesto veliko, lahko še vedno opazimo znake revščine. Imeli smo dve uri prostega časa, zato smo se odpravili v nakupovalni center. Najprej smo kupili nekaj oblačil in dodatkov, nato pa smo zavili še v znano kavarno Starbucks na skodelico odlične kave.

Dve uri sta hitro minili in morali smo se odpeljati nazaj v hotel v Targu Jiu. V hotelu smo spočili nato pa odšli v središče mesta na večerjo. Bila je zelo okusna in prijetna izkušnja, saj je bil naš natakar zelo prijazen in zabaven, tekoče pa je govoril tudi angleško!

Pozneje zvečer je bil na glavnem trgu v mestu koncert in odločili smo se, da gremo. Zelo smo se zabavili, čeprav pevca nismo poznali. Po koncertu smo bili vsi zelo utrujeni, zato smo se vrnili v hotel. Naredili smo si obrazne maske, nato pa šli spat.

Vožnja z avtobusom je bila zelo dolga, vendar je bila zelo zabavna, saj smo se skoraj vso vožnjo pogovarjali s španskimi in portugalskimi učenci. Vsi so zelo prijazni in zabavni za pogovor, posneli smo celo nekaj skupinskih fotografij in videoposnetkov, da bomo imeli spomine, ko se bomo vrnili nazaj v svoje države. Čeprav imajo nekateri učenci težave z angleščino, smo se usi trudili pomagati drug drugemu in imeti odlične pogovore.

Zapisala: Sara Eniko

ČETRTEK, 18. MAJ

Peti in hkrati zadnji dan našega bivanja v hotelu Story smo se zbudili in pojedli naš zajtrk kot običajno. Ko smo se zbrali, smo se vsi sodelujoči v projektu odšli v hotelsko sejno sobo, kjer smo se razdelili v šest narodnostno mešanih skupin.

Najprej smo si ogledali, kako se lahko pridobiva električno energijo s pomočjo obnovljivih virov kot so voda, veter in sonce. Nato je vsaka skupina izdelala predstavitev na temo, ki so jo člani prejeli. Predstavitve so bile zelo zanimive, z njimi pa smo izvedeli veliko novih stvari o tem kako varčevati z energijo v šoli, mestu, vasi, hotelu in  tovarni. Zatem smo imeli manjše tekmovanje za najboljšo fotografijo tedna. Vsaka država je objavila pet fotografij, nato pa smo glasovali za najboljše od njih. Po predstavitvah smo imeli nekaj prostega časa. Malce smo se  podružili z našimi prijatelji iz Španije. Po kosilu, ki smo si ga tokrat privoščili v središču mesta, smo imeli prosti čas do 8. ure  zvečer. Takrat smo imeli našo zadnjo skupno večerjo. Po večerji je bil čas za ples in zabavo. Vsaka država je izbrala nekaj pesmi in pokazala, kako se na določeno melodijo pleše. Na začetku ja bilo nekoliko nerodno, saj smo bili nekoliko zadržani. Kmalu pa smo se vsi sprostili. Presenetilo nas je to, da so se španske učiteljice izkazale za odlične plesalke. Nihče ni hotel odditi s prizorišča, ko je bil čas za slovo. Vse dobro se enkrat konča in tako smo se tudi mi poslovili od svojih novih prijateljev ter naredili še nekaj zadnjih spominov, ki jih bomo ohranili še po prihodu domov.

Zapisala: Lenča Miklavčič

PETEK, 19. MAJ

 Zadnji dan naše mobilnosti smo se zbudili ob 8. uri. Vsi smo spakirali svoje stvari in se oblekli. Pojedli smo zajtrk, ki je bil kot običajno okusen, prav tako smo izkoristili priložnost in si za na pot do letališča vzeli nekaj rogljičkov in druge hrane.

Ob odhodu, ki smo se ga veselili, pa smo bili tudi precej žalostni, saj smo spoznali nekaj dobrih prijateljev od katerih se nismo želeli ločiti. Na žalost nismo imeli izbire, zato smo prtljago odložili v kombi, se namestili in se odpravili proti beograjskemu letališču. Čakala nas je šesturna vožnja.

Med vožnjo sta se učiteljici z našim voznikom Dejanom pogovarjali v srbščini, punce pa smo poslušale glasbo in večino časa spale. Nekje sredi poti nazaj na letališče je voznik naredil kratek postanek, da smo lahko pojedli prigrizke in si nekoliko pretegnili noge. Ustavili smo se na razgledni točki, s katere smo lahko občudovale čudovito okolico in dolino reke Donave.

Že na letališču smo bili kar navdušeni, saj smo vedeli, da nismo daleč od naših domov. Poslovili smo se od našega prijaznega voznika Dejana (Jumbo Travel), ki je bil vso pot izredno prijazen in mislim, da ga ne bomo zlahka pozabili. Na prvi dan med potovanjem v Romunijo nam je kupil celo košaro svežih jagod! Bil je res vesel in zgovoren šofer.

Na letališču smo opravili rutinski varnostni pregled in počakali na naš let. Imeli smo manjšo zamudo, potem pa je bilo naše letalo končno pripravljeno in sedli smo na letališki avtobus, ki nas je odpeljal naravnost proti našemu letalu.Naš vzlet je bil nežen in udoben, zato smo uživale še v enem čudovitem letu. Mislim, da vsi radi letimo. Naš pristanek pa vseeno ni bil tako lep, vendar smo preživeli, kar je najpomembnejše.

Bili smo tako izredno veseli, da smo zopet srečali naše družine,  da smo skoraj brez prtljage stekli do izhoda letališča. Starši so nas že čakali in bilo je prijetno srečanje. To je bil konec naše poti in vsi lahko potrdimo, da je bila to nepozabna izkušnja. Če bi lahko, bi to počeli znova in znova. 😊          

 Zapisala: Sara Kosmač

Teden mobilnosti v Romuniji se je zaključil. Celoten teden so strnili na letaku. Vabljeni k ogledu.